Tudi letos smo se odločili, da organiziramo plezalni tabor. Tokrat smo lokacijo zamenjali za Kotečnik. Plezališče leži malo naprej od vasice Liboje in nudi pestro izbiro smeri, odlično skalo in ogromno sektorjev, tako za začetnike kot za najbolj izkušene plezalce.
Tabor je potekal prvi vikend v juniju (1.-3.). Udeležilo se ga je 38 plezalcev in plezalk. Starejši plezalci so s taborom začeli že zjutraj, preostala ekipa pa smo se podali na pot iz Radovljice proti Kotečniku ob 13.15 uri, izpred osnovne šole.
Pot nam je kaj hitro minila. Ko smo prispeli na kmetijo Tratnik, nas je tam pričakala prijazna gospodarica in nam razkazala prostor. Otroci pa so med tem časom božali in malo nahranili konje in psa čuvaja.
Nato smo hitro postavili naše šotore. Vmes nas je presenetil dež. Ni bilo hujšega, tako da smo nadaljevali s postavljanjem šotorov. Ko smo bili končno razpakirani in pripravljeni, smo se odpravili do plezališča, pogledat, kaj počno naši preostali člani. Lahkih nog naokrog smo se sprehodili do sektorja Luska, kjer smo se ogreli v lažjih smereh. Prvi dan so mlajši plezali okrog 2,5 uri, starejši pa dobrih 6 ur. Preplezali smo kar nekaj smeri, med drugim Pajsko, Sirove luknje, Siva poč, Sanja, Sirove luknje, Zajeda na lusko, Beli svod, Žolč, Sveta Eva in še veliko drugih.
Ko smo imeli dovolj in smo bili rahlo utrujeni, smo odšli na večerjo. Naj povem, da nas je gospodarica Albina zelo razvajala, saj nam je cel vikend pripravljala odlično hrano. Še domače sirovke in kruh nam je vsak dan spekla za zajtrk. Res vse pohvale kuharici =)
Nasljedni dan, so bili otroci polni pričakovanj. Ja, nekateri so bili že zelo zgodaj pokonci, še spati niso mogli. Najprej so imeli čas za jutranjo toaleto, nato pa smo se še pred zajtrkom odpravili na telovadbo, da smo premigali naše kosti in ogreli mišice. Po zajtrku smo imeli malo časa, da smo nabrali opremo na kup in je vsak s svojo vodjo odšel v plezališče. Dve skupini smo šli v sektor Pisani svet, ostala skupina pa v sektorje Luska, Nos, Hobiti in Kača I. Pri starejših je potrebno izpostaviti, da so Hana Humerca, Eva Puhar in Gorazd Jurekovič, preplezali smer Zlata streha, ki ima oceno 7b. Lara Nikolič je preplezala 7a ter Nejc Skumavec in Jan Ulčar 6c. Bravo! Vsi pa so preplezali veliko smeri.
Ko smo prišli v sektor Pisani svet, smo se najprej malo nadihali, ogreli, nato pa so otroci zavihali rokave in pokazali, kako veliki so njihovi bicepsi. Grizli in ožemali so oprimke in na koncu osvojili veliko vrhov! Bravo mali in veliki plezalčki, vedno je treba vztrajat in se borit do konca. Na koncu je zagotovo zaslužena sladka zmaga. Ko se je dopoldne že krepko prevesilo v drugo polovico dneva, so bili že vsi rahlo utrujeni. Da so se malo spočili, jim je Ota pripravila gugalnico. Nato pa nas je čakala še pol urna pot do kombija in vožnja do kampa. Kar so imeli prostega časa, so se malo spočili in poigrali. Starejši so igrali odbojko,nekateri so hodili po gurtni, ostali pa so si malo razgledali naokoli. Jasno, punce so bile pri konjih in kužu. Po večerji smo naredili plan za zadnji dan. Proti večeru sta nas obiskala tudi Vita Lukan in Luka Potočar, ki so skupaj s trenerjem Domnom Švabom, preplezali nekaj smeri v sektorju Oboki.
Najmlajša skupina je zadnji dan plezala v sektorju Trapez. Sicer ni bila najboljša izbira, ker je bilo res vroče, je bil pa najbližji dostop, glede na to da so nekateri šli že malo prej domov. Vseeno so otroci splezali kar nekaj smeri. Druge skupine so plezale v prvih treh delih sektorja Kača in Maska. Proti koncu so bili otroci že kar utrujeni. Nato pa smo se šli osvežit z lubenico! Napakirali smo svoje nahrbtnike v kombije in za sabo pustili lepe spomine, ki smo jih doživeli na tem kratkem plezalnem taboru.
Tabor je res hitro minil! Imeli smo se super! Kljub kapljam dežja smo ostali nasmehov do ušes in polne bere vzponov. Se vidimo spet naslednje leto!
(napisala: Špela Perčič)
Nekaj fotografij je v galeriji, vse pa v FB galeriji. Tukaj najdete več podatkov o sektorjih plezališča Kotečnik.
